Na obrobju Slovenskih goric med Ormožem in Ptujem je majhna vasica Drakšl, kjer smo pred leti pričeli čebelariti. Preden smo se pričeli ukvarjati s čebelami si sploh nismo predstavljali kaliko časa in znanja je potrebnega, da čebele obvaruješ pred raznimi boleznimi jih ohraniš pri življenju skozi zimski čas in da napolniš prvo steklenico medu v sezoni.

Na začetku so nam s svojimi izkušnjami in nasveti pomagali starejši čebelarji, z obiski in nasveti v čebelnjaku. Prvi panj smo dobili od mentorja »na preizkušnjo za eno leto«, da bi videli kako skrbimo za njih in če bodo preživele prvo zimo. Skozi leta smo število družin povečevali. Danes čebelarimo s 26 družinami v AŽ panjih in dvema družinama z nakladnimi panji.

Leta 2020 smo postavili nov slovenski čebelnjak z novimi 30 AŽ panji, za katere planiramo, da jih bom napolnil z družinami v prihodnjih letih.

V okolici čebelnjaka je pestra narava, ki čebelam omogoča nabiranje več vrst medu skozi celotno pašno obdobje. Tako točimo več vrst medu: akacijevega, cvetličnega, kostanjevega, lipovega in ajdovega. Skozi leto pa pridobivamo tudi cvetni prah.

Kljub delu in času, ki ga zahteva čebelarjenje, je to aktivnost, ki ponuja možnost novega učenja in nadgrajevanje znanja. Čebele so nas v teh letih veliko naučile, od njih se še vedno učimo in nam s svojim pridnim delom dajejo zagon in navdih za nadaljnje delo.

Lojze Slak je v eni izmed svojih pesmi zapisal: »Čebelice, čebelice saj moje ste prijateljice,...«, kar drži. Ko enkrat vstopiš v njihov svet iz njega več ne moreš.